Ste se že vprašali, ali vedenje nadrejenega ali sodelavcev presega mejo običajnih nesoglasij? Marsikdo se znajde v situaciji, ko ni več jasno, ali gre le za slabše odnose v kolektivu ali za mobing na delovnem mestu.
V nadaljevanju preverite, kdaj lahko govorimo o trpinčenju na delovnem mestu, kako ga dokazovati in katere možnosti imate za zaščito svojih pravic.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Vas skrbi, da doživljate mobing na delovnem mestu? Ekipa Pravnik na dlani vam lahko pomaga oceniti situacijo ter poiskati pravi način za zaščito vaših pravic.
Vas nadrejeni ponižuje pred sodelavci? To še ne pomeni nujno mobinga.
Slab odnos v službi, nesoglasja s sodelavci ali stroga kritika nadrejenega še niso nujno mobing na delovnem mestu. Po drugi strani pa lahko dolgotrajno poniževanje, izključevanje ali psihični pritiski pomenijo trpinčenje, ki ga zakon prepoveduje.
Kako torej ločiti običajne konflikte od mobinga? In kaj storiti, če sumite, da ste njegova žrtev?
Je prišlo do kršitve vaših pravic? Rešite jih in se s pomočjo Pravnika na dlani pritožite!
Kdaj gre za mobing na delovnem mestu?
Mobing na delovnem mestu pomeni ponavljajoče se ali sistematično žaljivo, ponižujoče oziroma zastrašujoče ravnanje, ki je usmerjeno proti zaposlenemu. V slovenski zakonodaji se uporablja izraz trpinčenje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalcu nalaga, da zaposlenim zagotavlja delovno okolje, v katerem ni nadlegovanja ali trpinčenja.
Ključno je, da ne gre za en sam dogodek, ampak za ravnanje, ki se ponavlja skozi daljše obdobje in negativno vpliva na dostojanstvo ali zdravje zaposlenega.
Med pogostimi primeri so:
- stalno poniževanje pred sodelavci,
- žaljivi komentarji ali zmerjanje,
- namerno izključevanje iz sestankov ali komunikacije,
- širjenje govoric,
- dodeljevanje nesmiselnih ali ponižujočih nalog,
- nenehno iskanje napak brez utemeljenega razloga,
- grožnje z odpovedjo brez podlage,
- odvzem dela ali informacij, potrebnih za opravljanje nalog.
Kdaj pa to ni mobing?
Veliko zaposlenih se sprašuje, ali je že vsaka neprijetna situacija razlog za prijavo. Odgovor je ne.
Praviloma ne gre za mobing, če:
- vas je nadrejeni upravičeno opozoril na napako,
- ste prejeli slabšo oceno dela zaradi dejanskih rezultatov,
- pride do enkratnega prepira med sodelavci,
- se ne strinjate z odločitvijo delodajalca,
- vam je bilo zaradi organizacije dela spremenjeno delovno mesto ali delovne naloge.
Mobing ni vsaka kritika ali neprijetna komunikacija. Pomembno je, da gre za dolgotrajno, ponavljajoče in namenoma žaljivo ravnanje, ki zaposlenega spravlja v podrejen ali ponižujoč položaj.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Kako ugotoviti, ali ste žrtev mobinga?
Če si zastavljate spodnja vprašanja, je smiselno situacijo podrobneje preveriti.
- Ali se neprimerno ravnanje ponavlja že več tednov ali mesecev?
- Ali ste tarča vedno iste osebe ali skupine sodelavcev?
- Ali vas sodelavci namenoma izključujejo?
- Ali zaradi dogajanja občutite tesnobo, stres ali strah pred prihodom v službo
- Ali imate občutek, da vas želijo prisiliti, da bi sami dali odpoved?
Če ste na več vprašanj odgovorili pritrdilno, obstaja možnost, da ne gre več zgolj za običajen konflikt na delovnem mestu.
Kako dokazati mobing na delovnem mestu?
Prav dokazovanje je največja težava pri večini primerov.
Zato je priporočljivo, da čim prej začnete zbirati dokaze.
Koristni so predvsem:
- elektronska sporočila,
- SMS sporočila,
- komunikacija prek Teamsa, Slacka ali drugih aplikacij,
- zapisniki sestankov,
- pričanja sodelavcev,
- fotografije ali drugi dokumenti,
- lastni zapiski z datumi, urami in opisom dogodkov,
- zdravniška dokumentacija, če je mobing vplival na vaše zdravje.
Več objektivnih dokazov imate, lažje boste dokazali, da ne gre zgolj za posamezen spor.
Kako prijaviti mobing?
Če menite, da ste žrtev mobinga, ne odlašajte z ukrepanjem. Priporočljivo je, da ravnate po naslednjih korakih.
1. Zbirajte dokaze
Ne brišite elektronskih sporočil ali drugih dokazov. Vodite tudi lasten dnevnik dogodkov.
2. Opozorite delodajalca
V številnih primerih je prvi korak pisno obvestilo delodajalcu ali kadrovski službi. Delodajalec je dolžan zagotavljati delovno okolje brez trpinčenja.
3. Poiščite pravni nasvet
Če se razmere ne izboljšajo ali če niste prepričani, kako ukrepati, je smiselno poiskati strokovno pravno pomoč. Tako boste izvedeli, katere možnosti imate glede zaščite svojih pravic.
Ali lahko zaradi mobinga dobite odškodnino?
Da, v določenih primerih lahko.
Če je bilo trpinčenje dokazano in vam je zaradi njega nastala škoda, lahko od delodajalca zahtevate odškodnino. Vsak primer je drugačen, zato je pomembno oceniti okoliščine in razpoložljive dokaze.
Ne čakajte, da se razmere še poslabšajo
Mnogi zaposleni upajo, da se bo situacija izboljšala sama od sebe. Žal se to pogosto ne zgodi.
Če sumite, da ste žrtev mobinga na delovnem mestu, začnite čim prej zbirati dokaze in preverite, katere pravice vam daje zakon. Pravočasno ukrepanje lahko bistveno vpliva na uspešno zaščito vaših pravic.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
