Ločitev je za otroka velika sprememba. Vprašanje, kdo bo dobil skrbništvo, je pogosto najtežji del celotnega postopka. Veliko staršev se sprašuje, ali lahko otrok sam izbere, pri katerem staršu bo živel. Mnogi menijo, da obstaja točno določena starost, ko se lahko otrok sam odloči. V slovenskem pravu pa je odgovor na vprašanje nekoliko bolj kompleksen. Odločitev je vedno prilagojena največji koristi otroka.
Skrbništvo in želja otroka
Slovenska zakonodaja otroku priznava pravico, da izrazi svoje mnenje. To pa še ne pomeni, da otrok o tem odloči sam. Družinski zakonik določa, da mora sodišče njegovo mnenje upoštevati, vendar končno odločitev sprejme glede na otrokovo korist. Takšna ureditev velja za otroke, ki so sposobni razumeti pomen in posledice svojih želja. Vsak primer se obravnava individualno, pri čemer strokovnjaki presojajo otrokovo zrelost. Pri starejših mladostnikih je njihova želja praviloma pomembnejša. Kljub temu sodišče vedno preveri, kaj je za otroka najboljše.
Vloga centra za socialno delo in izvedencev
Sodišče v postopku vedno sodeluje s Centrom za socialno delo. Strokovni delavci se pogovorijo z obema staršema. Opravijo tudi pogovor z otrokom v varnem okolju. Včasih sodišče imenuje še izvedenca psihologa. Ta ugotavlja, ali je otrokovo mnenje resnično njegovo. Preverja se morebiten vpliv ali manipulacija staršev. Cilj je ugotoviti dejansko navezanost otroka. Dogovorjeno skrbništvo mora otroku zagotoviti stabilno okolje.
Kako ukrepati, če med staršema ni dogovora?
Najboljša rešitev je običajno takrat, ko starša najdeta sporazumno ureditev stikov. Takšna pot je praviloma hitrejša, manj stresna in predvsem bolj prijazna do otroka. Pomembno je, da se upošteva otrokov ritem in da imata starša jasen načrt stikov. Sodišče vsak dogovor staršev vseeno skrbno preveri. Če dogovor med staršema ni mogoč, je pogosto smiselno, da čim prej poiščete pravno pomoč. Če se starša ne moreta uskladiti, je smiselno čim prej poiskati pravno pomoč, saj so postopki lahko dolgotrajni in čustveno naporni.
Ste se znašli v postopku ločitve in ne veste, kako nadaljevati ter potrebujete pomoč?
Obrnite se na Pravnika na dlani, dosegljivi vsak dan na 01 280 800.
Kako se uredi preživnina?
Poleg vprašanja, kdo bo prevzel skrbništvo, je nujna tudi ureditev preživnine. To običajno plačuje tisti starš, pri katerem otrok ne živi. Obveznost traja do polnoletnosti ali do konca rednega šolanja. Najdlje se preživnina plačuje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ta pravica ni odvisna od tega, ali sta bila starša poročena. Enaka pravila veljajo tudi za otroke iz zunajzakonskih zvez.
Kaj če otrok zavrača stike z enim od staršev?
Včasih se zgodi, da otrok zavrača stike z enim od staršev. Razlogi za takšno ravnanje so lahko zelo različni. Sodišče mora v tem primeru hitro in skrbno ukrepati. Strokovnjaki preverijo, ali so stiki za otroka sploh še varni. Včasih je odpor posledica manipulacije ali globoke čustvene stiske. Pristojne institucije lahko obiske začasno omejijo ali odredijo strokovni nadzor. Vedno se išče rešitev, ki otroka ne bo dodatno obremenila.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Ali se otrok lahko sam odloči, pri katerem staršu bo živel po ločitvi?
Ne. Otrok ima po slovenski zakonodaji pravico izraziti svoje mnenje, vendar končne odločitve ne sprejme sam, temveč sodišče. Pri tem sodišče presoja predvsem največjo korist otroka, otrokova želja pa je le eden od pomembnih dejavnikov.
Ali obstaja starost, pri kateri otrok sam izbere skrbništvo?
Ne obstaja “točno določena starost”, ko bi otrok sam odločal o skrbništvu. Sodišče upošteva otrokovo mnenje takrat, ko je otrok dovolj zrel, da razume pomen in posledice svoje želje. Pri starejših mladostnikih je njihova želja pogosto pomembnejša, vendar sodišče še vedno preveri, kaj je zanj najboljša rešitev.
Kaj če se starša ne moreta dogovoriti za skrbništvo?
Če dogovor med staršema ni mogoč, o skrbništvu in stikih odloči sodišče, pri čemer sodeluje Center za socialno delo. Po potrebi se vključi tudi psiholog. Ker so postopki lahko dolgotrajni, je smiselno čim prej poiskati pravno pomoč.
