Prekinitev delovnega razmerja je vedno občutljiv in pogosto zahteven postopek, bodisi da odpoved podaja delodajalec bodisi delavec. Za oboje veljajo določena pravila, pravice in obveznosti, ki jih je smiselno poznati, saj lahko neupoštevanje zakonodaje vodi v nepotrebne spore in finančne posledice.
Preberite torej kako, kdaj in zakaj se uredi odpoved delovnega razmerja.
Vrste odpovedi
Do odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko pride z ene ali druge strani, torej s strani delodajalca ali delavca. Prav tako poznamo več vrst odpovedi – redna ali izredna odpoved. Vsaka izmed njiju določa svoje pravice in obveznosti, ki so za obe strani zelo pomembne. Podrobnosti določa Zakon o delovnih razmerjih.
Zlato pravilo je, da naj tudi odpoved delovnega razmerja poteka v največji možni meri sporazumno. A vsi vemo, da včasih ni tako enostavno in da so delovna razmerja lahko zelo zapletena. V tem primeru vselej predlagamo, da poiščete pravno pomoč.
Potrebujete pravni nasvet vezan na odpoved?
Bodisi DELAVCI bodisi DELODAJALCI – pokličite Pravnika na dlani, ki vam bo odogovoril na vaše dileme in vprašanja. Za vas lahko opravi pregled dokumentacije, da se prepričate ali je odpoved skladna z zakonodajo. Če sami niste vešči v pisanju, pa vam lahko odpoved v celoti pripravi.
Odpoved s strani delavca
Redna odpoved s strani delavca lahko nastopi iz različnih razlogov – denimo sprejetje nove zaposlitve, želja po zamenjavi okolja ali napredovanju, težavni odnosi v kolektivu, pa tudi osebne okoliščine. Ključno je, da se delavec zaveda potrebnih formalnosti. Najpomembneje je, da odpoved poda pisno ter jo ustrezno vroči delodajalcu. Ob tem teče odpovedni rok. Dokler odpovedni rok ne poteče, je delavec navadno dolžan opravljati svoje delo, če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
Posebno obliko predstavlja izredna odpoved s strani delavca, do katere lahko pride, če delodajalec huje krši svoje obveznosti (na primer zamude pri izplačilih plač, hude kršitve varstva pri delu ipd.). V takih primerih je pomembno, da delavec dokazuje in podkrepi razloge z ustreznimi dokazi (dokumentacijo, pričevanji, ipd.). Če so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni, delovno razmerje preneha nemudoma, brez odpovednega roka. A pozor, potrebno je poznati roke, v katerih se tovrstna odpoved lahko poda.
Odpoved s strani delodajalca
Odpoved s strani delodajalca lahko nastopi iz različnih razlogov, ki jih zakonodaja v grobem razdeli na poslovne, krivdne in na podlagi nesposobnosti delavca.
Ne glede na razlog mora biti odpoved vedno pisna in ustrezno vročena delavcu; v določenih primerih je treba k postopku pritegniti tudi sindikat. Po zakonu mora delodajalec delavcu omogočiti odpovedni rok, katerega dolžina se praviloma določi glede na delavčevo delovno dobo in obstoječe dogovore v pogodbi ali kolektivni pogodbi. Pri poslovnih razlogih (in v nekaterih drugih primerih) je delodajalec dolžan izplačati tudi ustrezno odpravnino, če je zaposlitveno razmerje trajalo več kot eno leto.
Izredna odpoved s strani delodajalca je skrajni ukrep, ki pride v poštev le ob hujših kršitvah delavca, kot so tatvine, nasilno vedenje, zavestno povzročanje poslovne škode ipd. Seveda pa previdno pri rokih in dokazih, saj je lahko sicer izredna odpoved razveljavljena.
Delovna razmerja so lahko zapletena, še dodaten zaplet pa je lahko odpoved.
Prepričajte se, da vas je delodajalec zakonito odpustil in da morda ni prišlo do kakšne prevare. Dovolite, da Pravnikna dlani pregleda dokumentacijo.
Ali je možna odpoved delavca na bolniški?
Odpoved delavca na bolniški je občutljiva in pravno zahtevna tema. Slovenska zakonodaja določa stroge pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih morajo delodajalci upoštevati, da bi se izognili pravnim posledicam. Torej pazite, saj bolniška odsotnost ne sme biti razlog za odpoved – obstajati morajo zakoniti in objektivni razlogi, kot so poslovni razlog (zmanjšan obseg dela – tehnološki višek, finančne težave) ali krivdni razlog (kršitve delovnih obveznosti s strani delavca – izredna odpoved).
Ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je na bolniški, veljajo določena pravila glede odpovednega roka in dopusta.
Pravice in obveznosti ob odpovedi delavnega razmerja
Delavcu v primeru prenehanja delovnega razmerja praviloma pripada odpovedni rok, ki se določi glede na dolžino njegove delovne dobe ali vnaprej določene pogoje iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe. Med odpovednim rokom je delavec še vedno upravičen do plače in prispevkov, v zameno pa mora delo še naprej opravljati, dokler rok ne poteče.
Odpravnina delavcu pripada v primerih, ko gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, pod pogojem, da je bil pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto. Njen znesek se praviloma določi glede na trajanje zaposlitve pri konkretnem delodajalcu.
Ko delavcu preneha delovno razmerje, se pogosto pojavi tudi vprašanje nadomestila za brezposelnost. Delavec lahko do njega pridobi pravico, če izpolnjuje pogoj ustrezne zavarovalne dobe in če ni sam kriv za prenehanje delovnega razmerja. Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila za brezposelnost se prične s pravočasno prijavo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
