Preživnina je več kot le finančna obveznost – je pravica otroka, da mu je zagotovljeno dostojno življenje, izobraževanje, varnost in razvoj. Po ločitvi ali razpadu zunajzakonske skupnosti je eden od staršev dolžan zagotavljati preživnino, če otrok živi pri drugem staršu. Če drugi starš preživnine ne plačuje ali znesek ni ustrezno določen, je nujno, da ukrepate – v interesu otroka in zakonitosti.
Kdaj je preživnina obvezna?
Po Družinskem zakoniku mora starš, ki ne živi z otrokom, prispevati k njegovemu preživljanju – bodisi z dogovorom (npr. v sporazumni ločitvi) ali na podlagi sodne odločbe. Preživnina velja:
- za mladoletne otroke, ki ne morejo sami skrbeti zase,
- tudi za polnoletne otroke, če se redno šolajo (npr. srednja šola, fakulteta),
- v izjemnih primerih celo za druge družinske člane, če to določi sodišče.
Višino preživnine določa sodišče glede na:
- otrokove potrebe (starost, zdravje, šolanje, dodatne aktivnosti),
- premoženjske in dohodkovne zmožnosti obeh staršev,
- življenjski standard, ki ga je imel otrok pred razpadom zveze.
Preživnina – kaj če je ne prejemate?
Ena najpogostejših napak, ki jih delajo starši po ločitvi, je, da predolgo čakajo, ko drugi starš preneha plačevati preživnino. A preživnina ni privilegij – je zakonska dolžnost in predvsem pravica otroka, ki potrebuje sredstva za vsakodnevno življenje: hrano, oblačila, šolske potrebščine, varstvo, prevoz in dejavnosti.
Če imate pravnomočno sodno odločbo ali dogovor o preživnini (npr. v ločitvenem sklepu), pa drugi starš ne plačuje, lahko in morate ukrepati. Na voljo pa imate več učinkovitih poti.
Reševanje s sodno izvršbo
Torej, če se preživnina ne plačuje, lahko drug starš ali otrok sam, če je polnoleten, vloži predlog za izvršbo. Pravnomočna sodba sodišča, v kateri je določena višina preživnine, neposredno izvršljiv notarski zapis ali sporazum o plačevanju preživnine, ki je potrjen s sklepom sodišča, predstavlja izvršilni naslov. To pomeni, da ni potrebna ponovna tožba, vložiti je potrebno le predlog.
Najpogostejši in najbolj neposreden korak je, da vložite predlog za izvršbo na podlagi izvršljive sodne odločbe. To pomeni, da se plačilo preživnine prisilno izterja – običajno z rubežem plače, bančnega računa, premičnin ali celo nepremičnine dolžnika. Postopek poteka na okrajnem sodišču, kjer predložite:
- sodno odločbo,
- dokazilo, da plačila ni bilo (npr. bančni izpiski),
- predlog za izvršbo z izračunom dolga.
V postopku vam lahko pomagamo tudi Pravnik na dlani – pripravimo dokumentacijo, vložimo izvršbo in spremljamo postopek.
Reševanje z nadomestilom preživnine
Če otrok ne prejema preživnine in izvršba zoper dolžnika ni bila uspešna, lahko starš, pri katerem otrok živi, zaprosi za nadomestilo preživnine pri Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Gre za državni ukrep, ki začasno zagotavlja preživnino otroku, kadar jo dolžni starš ne plačuje redno ali sploh ne.
Nadomestilo se lahko uveljavlja, če imate pravnomočno sodbo ali dogovor o preživnini in če dolžnik preživnine ni plačal vsaj tri zaporedne mesece ali šest mesecev v zadnjem letu. Vlogo oddate na Center za socialno delo (CSD), kjer priložite sodno odločbo in dokazila o neplačilu.
Ko je vloga odobrena, država začne izplačevati preživnino neposredno otroku, nato pa dolg izterja od dolžnika po uradni dolžnosti. Nadomestilo preživnine je časovno omejeno – izplačuje se največ do 12 mesecev, višina pa je omejena in znaša največ 143,21 € na mesec (znesek se letno usklajuje).
Ste se znašli v situaciji družinskih težav in potrebujete pomoč?
Obrnite se na Pravnika na dlani, dosegljivi vsak dan med 8. in 20. uro na 01 280 800.
Reševanje s kazensko ovadbo
Neplačevanje preživnine je konec koncev tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik (KZ-1) za tak primer določa zaporno kazen do enega leta, v kolikor pa je upravičenčevo preživljanje ogroženo ali se storilec plačevanju izmika, pa do tri leta.
V vsakem primeru znajo takšni postopki slabo vplivati na otroka, pogojeni so tudi finančno. Zato – v kolikor obstaja možnost, predlagamo sporazumne dogovore. V takšnih primerih je dobro pozabiti razlog za razpad zveze in sodelovati, saj bo to za otroka najbolj prizanesljivo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kako dolgo moram plačevati preživnino?
Dokler otrok ni samostojen, praviloma do konca rednega šolanja – tudi če je že polnoleten. V izjemnih primerih tudi dlje.
Kaj, če nimam nobenih prihodkov?
Tudi če ste brezposelni, ste dolžni prispevati preživnino. Sodišče lahko določi simbolični znesek ali oceni zmožnosti po vaši poklicni usposobljenosti.
Ali lahko zahtevam višjo preživnino?
Da. Če se je otrokovo življenje bistveno spremenilo (npr. dodatne potrebe, dražja izobraževanja), lahko vložite zahtevo za uskladitev zneska.
Kaj, če bivši partner ne plačuje ničesar že več let?
Ne odlašajte. Vložite predlog za izvršbo. Preživnina se lahko izterja za nazaj, tudi več let, če imate sodno odločbo.
