Pravni problem stranke
Na Pravnika na dlani se je obrnila delodajalka, ki je pojasnila, da je njena zaposlena že približno dve leti v bolniškem staležu. Zaradi dolgotrajne odsotnosti delo opravljajo drugi zaposleni, hkrati pa se je obseg poslovanja zmanjšal in delovno mesto zanjo ni več nujno potrebno.
Medtem je bila delavka vključena tudi v postopek ugotavljanja invalidnosti pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), delodajalka pa je prejela poziv, naj poda svoje mnenje o delavkinih delovnih zmožnostih.
Zanimalo jo je predvsem, ali lahko delavki med bolniško odsotnostjo poda odpoved, kako na postopek vpliva ugotavljanje invalidnosti, ali mora počakati na odločitev ZPIZ, ter kako izpeljati postopek, da bo zakonit.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Kaj je storil Pravnik na dlani?
Najprej smo pojasnili, da je treba ločiti med odpovedjo zaradi bolniške odsotnosti in odpovedjo iz poslovnega razloga. Delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe zgolj zato, ker je na bolniški. Če pa obstaja resničen poslovni razlog, kot je zmanjšan obseg dela, reorganizacija ali ukinitev delovnega mesta, zakon takšno odpoved omogoča tudi v času bolniške odsotnosti.
Posebej smo poudarili, da je pri takšnih primerih ključnega pomena pravilno izveden postopek. V praksi namreč sodišča pogosto presojajo predvsem, ali je delodajalec spoštoval vse zakonske zahteve. Tudi kadar poslovni razlog obstaja, lahko že manjša postopkovna napaka pomeni, da je odpoved nezakonita.
Ker je bil pri delavki hkrati v teku postopek ugotavljanja invalidnosti, smo svetovali, naj delodajalka pred sprejetjem dokončne odločitve počaka na odločitev ZPIZ. Če je delavec razvrščen v ustrezno kategorijo invalidnosti ali pridobi pravico do invalidske pokojnine, lahko to pomembno vpliva na nadaljnje delovnopravno razmerje in pogosto predstavlja enostavnejšo rešitev za obe strani.
Ob tem smo opozorili tudi, da lahko delavec sčasoma pridobi dodatno zakonsko varstvo, zato je pomembno pravočasno preveriti vse okoliščine in izbrati pravilen postopek.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Pravna podlaga
Odpoved pogodbe o zaposlitvi med bolniško odsotnostjo ureja predvsem Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da mora biti za redno odpoved iz poslovnega razloga podan dejanski poslovni razlog, na primer zmanjšanje obsega dela, organizacijske spremembe, ekonomski razlogi ali ukinitev delovnega mesta.
Sama bolniška odsotnost ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če pa je delavec hkrati v postopku ugotavljanja invalidnosti, se uporabljajo tudi določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki lahko vplivajo na njegov nadaljnji status in pravice.
V vsakem posameznem primeru je treba preveriti tudi, ali delavec uživa posebno zakonsko varstvo, saj lahko zakon za določene kategorije zaposlenih določa dodatne pogoje ali omejitve pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
Kaj se lahko naučimo iz tega primera?
Ta primer jasno pokaže, da dolgotrajna bolniška odsotnost sama po sebi ne preprečuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ključno je, da odpoved temelji na zakonitem razlogu in da ni povezana zgolj z zdravstvenim stanjem delavca.
Preden delodajalec sprejme odločitev, je smiselno preveriti, ali dejansko obstaja poslovni razlog za odpoved, ali pri delavcu poteka postopek ugotavljanja invalidnosti, ali uživa posebno zakonsko varstvo ter ali je mogoče celoten postopek izvesti v skladu z določbami ZDR-1.
Nepravilno izvedena odpoved lahko povzroči dolgotrajen sodni spor in visoke stroške, zato je pravočasno pravno svetovanje pogosto najboljša rešitev tako za delodajalca kot tudi za delavca.
Če se znajdete v podobni situaciji, vam lahko na Pravniku na dlani pomagamo preveriti vaše pravice, pripraviti potrebno dokumentacijo in poskrbeti, da bo celoten postopek potekal zakonito.
