Ločitev in delitev premoženja v postopku razveze sta temi, ki zadevata številne pare in družine. Medtem ko se poroka pogosto začne z obljubo večne ljubezni, se življenje lahko razplete na načine, ki zahtevajo razvezo zakona. S tem procesom prihaja tudi potreba po razdelitvi premoženja in dodelitvi skrbništva nad otroci. Kako bo postopek potekal pa je odvisno od tega, ali se partnerja nameravata ločiti sporazumno ali nesporazumno.
SPORAZUMNA LOČITEV
Pri sporazumni ločitvi oba zakonca soglašata z ločitvijo in sta se tudi dogovorila o vzgoji otrok ter o delitvi premoženja. Ta pot razveze zakonske zveze je hitra, najenostavnejša, z nižjimi stroški in navadno brez nezaželenih zapletov. Zakonca lahko sporazumno razvezo opravita tudi pri notarju, vendar le v primeru, da nimata skupnih otrok. Če imata zakonca skupne otroke, o ustrezni vzgoji, preživljanju ter njihovih stikov s staršema ugotavlja sodišče na glavni obravnavi. Pri tem postopku sodeluje tudi Center za socialno delo, ki predhodno poda mnenje o sporazumu med zakoncema.
V času, ko se soočate z ločitvijo, je koristno poiskati osebo, ki je sposobna pogledati na situacijo objektivno. Pravnik na dlani vam bo nudil pomoč pri iskanju najboljše možne rešitve. Pomagal vam bo pri reševanju številnih dilem in vprašanj in vas vodil skozi postopek. Posvetujte se z izkušenim pravnikom na 01 280 8000 – dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro.
NESPORAZUMNA LOČITEV
Nekoliko zapletenejši, daljši in tudi dražji je drugi način razveze – ločitev s tožbo, ki lahko privede tudi do nekaterih komplikacij. Ta način je vezan predvsem na nesoglasja o razvezi in z njo povezanimi vprašanji (skupni otroci, preživnina in skupno premoženje).
Tudi pri tej vrsti razveze se morata zakonca, v primeru, da imata skupne mladoletne otroke, najprej udeležiti predhodnega svetovanja na CSD. Sledi vložitev tožbe za razvezo s strani enega od zakoncev. Pomembno je, da je predlog vložen na sodišče, v območju katerega biva nasprotni zakonec, ali na okrožno sodišče na območju zadnjega skupnega bivališča. Zadeva se nato dodeli v reševanju sodniku. V primeru nesoglasja glede skrbništva otrok sodišče oba zakonca povabi na glavno obravnavo. Tam se zaslišijo stranke in priče ter morebitni izvedenci. Če ima otrok željo do izražanja svojega mnenja, se z njim pogovori strokovni delavec CSD-ja. Sodišče s pomočjo morebitnega izvedenca določi sklep in razveže zakonsko zvezo.
LOČITEV IN DELITEV PREMOŽENJA
Kako se bo delilo premoženje, je odvisno predvsem od tega za kakšno premoženje gre, kdo je lastnik in kakšni so dejanski pogoji. Če sta zakonca predčasno sklenila predporočno pogodbo, se bo delitev premoženja izvedla v skladu z določili, ki so tam zapisani. Če te pogodbe ni, se delitev premoženja izvede glede na posebno premoženje in skupno premoženje (konkreten življenjski primer si lahko preberete TUKAJ). Posebno premoženje je premoženje, ki ga je kdo od zakoncev pridobil z darilom, dediščino ali pred nastankom skupne zveze. Skupno premoženje je premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom ali kupljeno med trajanjem zakonske zveze. Skupno premoženje običajno vključuje tudi dolgove, ki sta jih zakonca pridobila med zakonsko zvezo.
Pri procesu ločitev in delitev premoženja se običajno šteje, da sta deleža zakoncev enaka. Vendar pa lahko zakonca predložita dokaze, ki kažejo, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju se na predlog zakoncev skupno premoženje razdeli v skladu s pravili, ki veljajo za delitev solastnine.
Ločitev in delitev premoženja je lahko pravi stres. Smiselno je poiskati pomoč pravnika, ki lahko zakoncema skupno ali posamezno predstavi njune pravice in pravne možnosti v zvezi z delitvijo premoženja. Pomaga lahko tudi pri sestavi sporazuma glede delitve premoženja, ki zna biti velikokrat najugodnejša rešitev za oba. Obrnite se na Pravnika na dlani in si olajšate to stresno obdobje.
NEPREMIČNINE IN DELITEV PREMOŽENJA
Ločitev in delitev premoženja prinaša še dodatne težave – največja nastane v povezavi z nepremičninami. Kot rečeno večina premoženja, pridobljenega med trajanjem zakonske zveze, velja za skupno premoženje obeh zakoncev. To velja tudi za nepremičnine, razen če je drugače določeno s predporočno pogodbo ali če je nepremičnina posebno premoženje enega od zakoncev.
O delitvi nepremičnin se lahko partnerja dogovorita sporazumno, ki ga potrdi notar. V sporazumu določita, kako se bodo nepremičnine delile med seboj, ali bo ena stranka obdržala nepremičnino in druga prejela ustrezno izravnavo v obliki drugega premoženja ali denarja, ali pa se bo nepremičnina prodala in izkupiček razdelil med zakonca. Če zakonca ne dosežeta sporazuma glede delitve nepremičnin, lahko ena od strank vloži tožbo za delitev skupnega premoženja pri pristojnem sodišču. Sodišče bo v tem primeru odločilo o delitvi nepremičnin glede na zakonsko določila in konkretno situacijo primera.
